Mednarodno sodelovanje

FEAMC – Federation Europeenne d’Associations Medecales Catholiques/European Federation of the
Catholic Medical Associations (Evropska zveza združenj katoliških zdravnikov)
FIAMC – Federation International des Associations de Medicins Catholiques/International Federation
of the Catholic Medical Associations (Mednarodna zveza združenj katoliških zdravnikov)
Razvoj katoliških zdravstvenih združenj se je pričel z oblikovanjem matičnega združenja Societe
Medicale St-Luc, St-Come, et St-Damien (Zdravstveno združenje Sv. Luka, Sv. Kozme in Sv. Damijana)
leta 1884 v Le Mans-u, v Franciji. Organizacija se je hitro širila in v začetku 19. stoletja so se po
njenem vzoru pričenjala ustanavljati sorodna združenja v državah večinoma »zahodnega« sveta (ZDA
l. 1912, Portugalska l. 1915, Belgija l. 1922, sledila pa so še združenja v Nemčiji, Avstriji, na Danskem,
Veliki Britaniji, na Madžarskem, Italiji itn.). Leta 1924 je bil oblikovan »Centralni sekretariat
nacionalnih združenj katoliških zdravnikov«.
Dejavnosti združenj so postajale vse bolj mednarodne, spočetka predvsem na evropskem nivoju.
Organizirali so se prvi mednarodni kongresi: Budimpešta l. 1930, Pariz l. 1934, Bruselj l. 1935 (1.
mednarodni kongres z delegati iz Evrope, ZDA, Kolumbije in Čila), Dunaj l. 1936, Lizbona l. 1947 itn.
Združenje je pridobivalo na prepoznavnosti in tudi na številu članov. Kongresa v Bruslju l. 1958 se je
udeležilo kar 3000 udeležencev iz več kot 40 držav.
Naslednji mejnik v razvoju organizacije predstavlja kongres l. 1966 v Manili na Filipinih, kjer je bil
izglasovan statut FIAMC-ja (mednarodne zveze krovnega združenja). Od tega trenutka dalje so
dejavnosti postajale še bolj poudarjeno mednarodne z organizacijo kongresov na vseh celinah, kjer so
obstajala članska združenja. Oblikovala so se zveze združenj na treh kontinentih (Evropi, Aziji ter Južni
Ameriki), medtem ko so združenja v preostalih regijah (Afriki, Severni Ameriki ter Avstraliji) imela
šibkejšo zunanjo strukturo:

  • FEAMC je bil oblikovan v Evropi in trenutno vključuje združenja iz 22 držav in s tem
    predstavlja največjo kontinentalno organizacijo,
  • AFCMA (»Azijska zveza katoliških zdravstvenih združenj«), ki vključuje združenja iz 12 držav,
  • FAMCLA (»Latino-Ameriška zveza katoliških zdravstvenih združenj«), ki vključuje združenja iz
    11 držav,
  • v Afriki so bila prehodno oblikovana združenja pod krovstvom FIAMC, vendar je njihov obstoj
    bil pogojen s politično stabilnostjo v regiji, tako da njihovo delovanje ni bilo kontinuirano,
  • v Severni Ameriki je dolgo obstajalo le Catholic Medical Association (Katoliško zdravstveno
    združenje), pred kratkim pa je bilo oblikovano tudi Kanadsko združenje ter združenje na
    Jamajki,
  • v Avstraliji obstaja več združenj, krovno združenje s sedežem na Novi Zelandiji pa je bilo l.
    1998 ob pomanjkanju novih članov ukinjeno.
    V današnjih časih se članstvo katoliških zdravstvenih združenj zmanjšuje, predvsem na račun težkega
    pridobivanja mlajših članov, kar marsikje predstavlja grožnjo samemu obstoju društev. FIAMC tako
    poziva člane k promociji krščanskih vrednot in krščanskega pogleda med mladimi zdravstvenimi
    delavci z upanjem, da bi se zagotovil podmladek obstoječim društvom in s tem zagotovila bodočnost
    katoliških zdravstvenih organizacij.
    Cilji delovanja FIAMC ter FEAMC:
  • Koordinirati dejavnosti posameznih združenj predvsem pri promociji krščanskih vrednot v
    poklicih v zdravstvu,
  • Spodbujati oblikovanje nacionalnih katoliških zdravstvenih združenj in podpora pri njihovem
    delovanju predvsem z namenom podpore članov pri njihovem moralnem in duhovnem
    razvoju, kot tudi pri njihovem tehničnem medicinskem napredku,
  • Pomoč Cerkvi pri njenem pastoralnem delu med zdravstvenimi delavci,
  • Promocija in pomoč razvoju zdravstva v manj razvitih regijah in državah,
  • Oblikovanje informacijskega in svetovalnega telesa za študijo bioetike,
  • Poglabljanje kulturne solidarnosti in skrbi za življenje v vseh oblikah, s posebno pozornostjo
    usmerjeno najšibkejšim,
  • Večanje družbenega zavedanja o pomenu zaščite našega fizičnega, socialnega in psihičnega
    okolja za celoviti razvoj človeka,
  • Pozorno spremljati razvoj razprav o bioetiki, poklicni etiki, zdravstvu v krovnih političnih
    (ZDA, EU in druge) in profesionalnih organizacijah ter, kadar je potrebno, predstaviti oz.
    opozoriti na krščansko stališče pri zadevajočih temah.
    Vir: https://feamc.eu/