Predstavitev

Združenje slovenskih katoliških zdravnikov (ZSKZ) je stanovsko združenje, ki povezuje katoliške zdravnike, zobozdravnike in druge zdravstvene delavce in zastopa, uveljavlja ter se zavzema za katoliška načela v zdravstvu.

Naše Združenje je neprofitno, nepolitično in prostovoljno. Sledimo ciljem:

– spodbujanje katoliške etike v zdravstvu

– skrb za osebno duhovno rast članov društva

– izobraževanje članov po načelih medicinske etike

– oblikovanje mnenj z vidika medicinsko moralno-etičnih vprašanj ob upoštevanju nauka Cerkvenega učiteljstva

– zagotavljanje verodostojnih poročil in praktičnih nasvetov z medicinsko moralnega področja slovenski Cerkvi

– zastopanje katoliških načel na medicinskem področju v družbi

– sodelovanje z drugimi katoliškimi društvi

– povezovanje z evropsko in mednarodno zvezo združenj katoliških zdravnikov FEAMC in FIAMC.

Katoliške zdravnike je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja začel povezovati p. Marijan Šef. Kot teolog in zdravnik je razmišljal o ustvarjalnem odnosu in dialogu med krščanstvom in medicino. Pri sv. Jakobu v Ljubljani je leta 1969 organiziral prvi Tečaj o medicinsko-etičnih problemih. Pet večerov so zdravniki in moralni teologi posvetili dialogu med krščanstvom in medicine.  Istega leta so se ob medicinsko-etičnih pogovorih začeli zbirati zdravstveni delavci enkrat mesečno. V osemdesetih letih je p. Šef srečanja zamenjal s specialnimi predavanji o medicinsko-etičnih vprašanjih v okviru pastoralne medicine na Teološki fakulteti.

Pri teh predavanjih so govorili o odnosu do poslanstva kristjanov v trpljenju in bolezni, o odnosu krščanstva do bistvenih vprašanj spolnosti, do smrti in posmrtnega življenja, o spremljanju težko bolnih in umirajočih, o pastorali spremljanja žalujočih, o temeljnih stališčih medicinske etike do strokovnih dilem v medicini, o posebnih problemih moderne medicine v odnosu do začetka in konca človeškega življenja, o manipulaciji v medicini, o vlogi vere v procesu ozdravljenja …

Za študente teologije je p. Šef organiziral praktične vaje poogovorov s starostniki v domovih za starejše. S kolegi je pripravljal srečanja zdravnikov z gosti iz tujine, ki so predstavili medicinsko-etična stališča do aktualnih problemov v medicini, kot so kontracepcija in naravno uravnavanje rojstev, splav, evtanazija … Na enem od takih srečanj se je vzniknila misel, da bi se zdravstveni delavci organizirali kot društvo.

Društvo je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1990 z namenom povezovanja vernih ljudi, ki delujejo v zdravstvu: zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester in tehnikov, rentgenskih tehnikov, fizioterapevtov, farmacevtov in drugih, ki delajo z bolniki in želijo polno opravljati svoj poklic v duhu Kristusovega evangelija ter v s skladu s katoliško Cerkvijo in njeno etiko.

Prva leta so imeli člani 1—2 predavanji letno, nato je sledilo triletno obdobje mesečnih klubskih večerov (8 letno), od leta 1995 je občasno izhajalo interno glasilo ECCE HOMO (do leta 2008). Tako so bili cilji društva dosegljivi širšemu krogu članov in drugih kolegov.

Leta 1992 je bilo Združenje sprejeto v v FEAMC in dve leti kasneje v FIAMC. Do leta 2006 so imeli dokaj redne stike z obema mednarodnima organizacijama in se udeleževali kongresov in srečanj.

Združenje usmerjajo Etična priporočila za katoliške zdravnike, kot jih je pripravil Biomedicinski etični center FIAMC leta 1990.

Člani Združenja si prizadevajo “verovati v resnice katoliške vere, živeti po njenih načelih in se tudi ravnati po etičnem kodeksu, ki temelji na naravi in dostojanstvu človeške osebe in na načelih človeške pravičnosti, oplemenitene s Kristusovim naukom in naukom katoliške cerkve.

Za katoliškega zdravnika je posebna čast, da z zglednim življenjem, pristno ljubeznijo do bolnih, zlasti revnih in zapostavljenih, izpričuje krščansko vero, ne skriva krščanske usmerjenosti in moralnih načel, a vedno upošteva bolnikovo prepričanje.

Ko se katoliški zdravnik trudi, da bi storil vse, kar je v človeških močeh, da odvrne bolezen in ozdravi bolnika, se hkrati zaveda tudi Kristusovih besed: “Brez mene ne morete ničesar storiti,” in se vedno z molitvijo priporoča Bogu za pomoč in vodstvo.” (Etična priporočila)

Petra Grimani