V življenju naletimo na mnoge težave, iz katerih večkrat sami ne vidimo izhoda. Če pride do težke bolezni ali invalidnosti, se človeku postavljajo vprašanja o smislu življenja, trpljenja in smrti. Zakaj zlo in trpljenje nedolžnega?

V teh trenutkih nam vera lahko ponudi še posebno oporo, da lažje prenašamo težave, da ohranimo kanček upanja in v trpljenju najdemo smisel. Kdo nas v našem trpljenju lahko bolj razume kot Kristus, ki je nedolžen umrl na križu? Zato Cerkev služi tudi tem v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah, saj so ji ljudje, ki so jih prizadele nesreče, bolezni in trpljenje, še posebej pri srcu.

V globoki stiski je človeku pogosto v največjo pomoč prav pogovor ali pa nekdo, ki ga tiho spremlja. Duhovna oskrba vključuje pogovor, poslušanje bolnikovih bolezenskih težav in notranjih stisk. Dobro sodelovanje bolnika z zdravstvenimi delavci in duhovniki znatno pripomore k upanju za ozdravitev. Veren človek pa ima še končno upanje: da je smrt prehod v večno življenje.«

Leta 2008 je bil na Ministrstvu za zdravje izdan Pravilnik o duhovni oskrbi bolnikov, ki jo nudijo duhovniki različnih ver v bolnišnicah, domovih starejših občanov ali doma. Vsak bolnik v bolnišnici, ki želi prejeti zakramente – spoved, obhajilo, bolniško maziljenje, ali si želi pogovora z duhovnikom, lahko popolnoma svobodno izrazi željo medicinski sestri ali pokličejo duhovnika njegovi svojci.

V 27 slovenskih bolnišnicah je 23 bolniških kapel. V njih se bolniki, svojci, zdravstveni delavci in drugi, po zdravstvenih zmožnostih, srečajo z Bogom pri bogoslužju. Sicer bolnike obišče duhovnik na oddelkih.

Duhovnika si želijo za pogovor tudi neverni in verniki drugih veroizpovedi. Z njimi jih lahko poveže tudi katoliški duhovnik