Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij iz zadnjih dni Jezusovega življenja se dogaja v Jeruzalemu. To so bili dnevi polni pričakovanja in napetosti. Jezus po eni strani nameni ostre kritike pismoukom in farizejem, po drugi pa zapusti pomembne napotke kristjanom vseh časov, torej tudi nam.

Množici je rekel: »Mojzesovo stolico so zasedli pismouki in farizeji. Vse torej, kar vam porečejo, storite in se tega držite.« To pomeni, da imajo oni oblast poučevati, kar je v skladu z Božjo postavo. Kljub temu pa Jezus takoj zatem doda: »Po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo« (vv. 2-3). Bratje in sestre, pogosta hiba tistih, ki imajo oblast je, da od drugih zahtevajo stvari, čeprav upravičene, ki pa jih oni osebno ne udejanjajo. Živijo dvojno življenje. Jezus pravi: »Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti« (v. 4). S takšno držo se zelo slabo izvaja oblast, ki bi morala za svojo največjo moč imeti svoj dober zgled, oblast izhaja iz dobrega zgleda in tako pomagati drugim, da izvršujejo to, kar je prav in dolžno ter jih podpirati med preizkušnjami, s katerimi se srečujejo na poti dobrega. Oblast je pomoč, toda če se jo izvaja na slab način, postane neznosna, saj ne omogoča osebam njihovo rast in ustvarja ozračje nezaupanja in nasprotovanja in tudi korupcije.

Jezus odprto razkriva nekatere negativne drže pismoukov in farizejev: »Radi imajo prvo mesto na gostijah in prve sedeže v shodnicah, pozdrave na trgih« (vv. 6-7). Ta skušnjava izhaja iz človekove ošabnosti in je ni vedno zlahka premagati. To je drža, s katero živijo samo zato, da bi se pokazali.

Zatem je Jezus dal napotke svojim učencem: »Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje… Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Kristus. Največji med vami bodi vaš strežnik« (vv. 8-11).

Mi, Jezusovi učenci ne smemo hlepeti po častnih naslovih, oblasti ali nadvladi. Mene osebno razžalosti, ko vidim nekatere, ki psihološko živijo tako, da tečejo za nečimrnostjo naslovov in priznanj. Mi, Jezusovi učenci ne smemo početi tega, saj mora biti med nami preprosta in bratska drža. Vsi smo si bratje in zato ne smemo podvreči si drugih, gledati jih moramo kot brate. Tako jih moramo gledati. Vsi smo bratje. Če smo od nebeškega očeta prejeli dobre lastnosti, jih moramo uporabiti za službo bratom in sestram, nikakor pa jih zlorabiti za svojo osebno potešitev. Ne smemo se imeti višjih od drugih, zato je skromnost bistvena za bivanje, ki hoče biti v skladu z naukom Jezusa Kristusa, ki je krotak in iz srca ponižen, ki je prišel, da bi stregel in ne da bi mu stregli.

Naj nam Devica Marija, »in kot nihče ponižna in visoka« (Dante, Raj, XXXIII., 2), pomaga s svojo materinsko priprošnjo zbežati stran od napuha in nečimrnosti, da bomo dojemljivi za ljubezen, ki prihaja od Boga, za službo našim bratom in sestram ter za njihovo veselje, ki bo tudi naše.

Papež Frančišek